Marij Pregelj, slikar, grafik in ilustrator, sin pisatelja Ivana Preglja. V letih 1932-1936 je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Po izbruhu druge svetovne vojne je bil odpeljan najprej v nemško, kasneje pa v italijansko vojno ujetništvo. Pregljevo slikarstvo je prežeto z ekspresionizmom. V podobe vnaša v sebi pretehtano simboliko, ki jo stopnjuje z intenzivnostjo barv. Za ekspresionizem v likovni umetnosti je značilno, da slikar uporablja: definirane linije, ostre robove, močne (kričeče) barve, barve imajo simboličen pomen. Po osvoboditvi je najprej učil na šoli za oblikovanje, kasneje pa na novo ustanovoljeni akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Marij Pregelj je velikan med slovenskimi umetniki v dvajsetem stoletju in zagotovo najbolj evropski avtor, vsaj kar zadeva sporočilo, izvirnost in likovni izraz njegovih del. Poleg številnih ilustracij, med najbolj znanimi so podobe za Ilijado in Odisejo, je Pregelj kakovost slik stopnjeval do smrti. Visoko je cenjeno njegovo delo Diptihon, v katerem je opazna sinteza vplivov od Picassa do Bacona, predvsem pa je to avtorsko delo, ki je nekakšna slikarjeva oporoka. Za svoje delo je prejel dve Prešernovi nagradi: Prešernovo nagrado 1958 za kompozicijo v mozaiku na stavbi delavskega doma v Trbovljah ter Prešernovo nagrado 1964 za slikarske stvaritve, razstavljene v marcu 1963 v Moderni galeriji v Ljubljani. Evropsko združenje za pošto in telekomunikacije je za znamko "Evropa 1993" - sodobna umetnost, izbrala tudi sliko slovenskega slikarja Marija Preglja : Pompejansko omizje.
