Naslovnik populizma je v kontekstu kulture pogosto definiran kot človeško utelešenje specifičnega načina življenja (kulture?), ki naj bi bilo običajno, povprečno, navadno. Avantgardna umetnost na drugi strani predstavlja popolno nasprotje, saj pooseblja izjemno, nenavadno in izstopajoče, vendar hkrati naslavlja to, kar je skupno umetniškemu ustvarjanju, njegovim objektom in občinstvom (»vsi smo umetniki«, »vsak zvok je glasba«). To navidezno nasprotje je smiselno le z vidika jezika oziroma, natančneje, načina, kako sodobni populizem in sodobna umetnost uporabljata jezik in se spoprijemata z njegovimi zgodovinskimi transformacijami.
