Predavanje je na podlagi umetnostnozgodovinskega in kritičnega aparata ameriške kritike v času po 2. svetovni vojni in med hladno vojno (natančneje Jack Burnhama in Rosalinde Kraus) naslovilo posledice sistemskega izključevanja vzhodnoevropskih neoavantgardnih umetniških praks iz institucionalnega spomina in produkcije vednosti v času socializma. Čufer bo na primeru kontroverznega projekta East Art Map (2006) skupine Irwin skušala osvetliti nasprotja in travme, povezane s produkcijo umetnosti, ki izhaja iz mehanike in romantičnosti oralne umetnostne zgodovine, v času hiperalienacije in prevlade mediirane komunikacije.