Akademski dogodek

Najpogostejši opis devetdesetih let je »obdobje tranzicije«, kar pomeni, da je šlo za čas med obdobji. V politični in tudi umetniški sferi je bilo to plodno obdobje za razkošne in megalomanske projekte, ki so[]

V predavanju je Arsenij Žiljajev govoril o generaciji prvih posovjetskih uličnih poslovnežev na primeru zgodovine delovnega življenjepisa sovjetskega inženirja Aleksandra Dolgova, ki je po razpadu ZSSR postal zasebni podjetnik na trgu[]

Turbo-folk, žanr popularne glasbe, ki je nastal v 90. letih v Srbiji, je sprožil številne polemike ter afektivne antipatije in simpatije. Čeprav ga teoretiki kulture in javni intelektualci večinoma obravnavajo zgolj kot glasbo, ki spremlja[]

S pojavom alternativne desnice (alt-right) je prišla nova subkultura. Nekateri trdijo, da zdaj avantgardno taktiko transgresije najdemo izključno na desnici. Kar je bil v osemdesetih letih punk, je zdaj alternativna desnica. Čeprav je v tem[]

V avantgardni retoriki, ki jo je sodobna umetnost ponotranjila, sta ideji družbene angažiranosti in umetniškega dosežka tako rekoč id entični, češ da bo po samoodpravitvi umetnosti tovrstni angažma glavni cilj umetnosti. A kljub[]

Prispevek Zdenke Badovinac je namenjen razmisleku o specifiki umetniških arhivov nekaterih vzhodnoevropskih umetnikov povezanih s temami devetdesetih let, še zlasti vojne na teritoriju nekdanje Jugoslavije, pa tudi vprašanju,[]

Naslovnik populizma je v kontekstu kulture pogosto definiran kot človeško utelešenje specifičnega načina življenja (kulture?), ki naj bi bilo običajno, povprečno, navadno. Avantgardna umetnost na drugi strani predstavlja popolno[]

Dandanes je ruska filozofija, poznana kot kozmizem, večinoma padla v pozabo. Njene utopične premise, ki so združevale zahodnjaško razsvetljenstvo in vzhodnjaško filozofijo, ruske pravoslavne običaje in marksizem, so navdihovale[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Nova izdaja Slovarja skupnega znanja (2019-2022) ponovno odpira poglavja iz prve izdaje (2013-2018). Prvi seminar v novi izdaji je bil namenjen "geopolitiki", ker tako širokega referenčna polja nikoli ne moremo v[]

Konferenca je bila posvečena vprašanju, kako razpravljati o zgodovinskih vizijah neuvrščenosti v luči sedanje geopolitične situacije v svetu. Drugo pomembno vprašanje je obravnavalo dediščino kulture v duhu[]

Konferenca je bila posvečena vprašanju, kako razpravljati o zgodovinskih vizijah neuvrščenosti v luči sedanje geopolitične situacije v svetu. Drugo pomembno vprašanje je obravnavalo dediščino kulture v duhu[]

Konferenca je bila posvečena vprašanju, kako razpravljati o zgodovinskih vizijah neuvrščenosti v luči sedanje geopolitične situacije v svetu. Drugo pomembno vprašanje je obravnavalo dediščino kulture v duhu[]

Konferenca je bila posvečena vprašanju, kako razpravljati o zgodovinskih vizijah neuvrščenosti v luči sedanje geopolitične situacije v svetu. Drugo pomembno vprašanje je obravnavalo dediščino kulture v duhu[]

Konferenca je bila posvečena vprašanju, kako razpravljati o zgodovinskih vizijah neuvrščenosti v luči sedanje geopolitične situacije v svetu. Drugo pomembno vprašanje je obravnavalo dediščino kulture v duhu[]

Konferenca je bila posvečena vprašanju, kako razpravljati o zgodovinskih vizijah neuvrščenosti v luči sedanje geopolitične situacije v svetu. Drugo pomembno vprašanje je obravnavalo dediščino kulture v duhu[]

Konferenca je bila posvečena vprašanju, kako razpravljati o zgodovinskih vizijah neuvrščenosti v luči sedanje geopolitične situacije v svetu. Drugo pomembno vprašanje je obravnavalo dediščino kulture v duhu[]

Konferenca je bila posvečena vprašanju, kako razpravljati o zgodovinskih vizijah neuvrščenosti v luči sedanje geopolitične situacije v svetu. Drugo pomembno vprašanje je obravnavalo dediščino kulture v duhu[]

Konferenca je bila posvečena vprašanju, kako razpravljati o zgodovinskih vizijah neuvrščenosti v luči sedanje geopolitične situacije v svetu. Drugo pomembno vprašanje je obravnavalo dediščino kulture v duhu[]

Predavanje K estetiki južnih vstaj kustosa in filmskega teoretika Olivierja Hadouchija spada v program razstave Južna ozvezdja: Poetike neuvrščenih. []

Belo Krajino je v javni percepciji nedvomno zaznamovala žica na meji, o kateri se govori bistveno več kot o ekonomskih in socialnih problemih, ki jih ta odrezana regija doživlja že vrsto let. Podrobnejša analiza nam razkrije, kako je prav[]

Nejč Slapar je likovni umetnik, ki je v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja deloval v okviru mednarodne umetniške organizacije Westeast, ki jo je ustanovil in koordiniral pesnik, prozaist in esejist Franci Zagoričnik. Med[]

Izhodišče pogovora bo delo slovensko-ameriškega pisca Louisa Adamiča, ki je letos praznoval 120-letnico rojstva, pri založbi Sophia pa bo v prevodu Mojce Dobnikar vsak čas izšlo njegovo delo From Many Lands (Iz mnogih[]

Naj gre za njene politične predstavnike, delovno silo ali košarkarsko reprezentanco, v javni govor se nedvomno spet vrača poudarek na “narodni pripadnosti” prebivalcev Slovenije. Pri tem se po navadi operira z izmuzljivim pojmom[]

Alenka Puhar je družbeno klimo šestdesetih let pri nas, ko so nastali prvi antološki portreti otrok fotografa Stojana Kerblerja, osvetlila z vidika nekaterih kritičnih prispevkov v sočasni publicistiki in literarnih delih, v katerih[]

Nagrada Igorja Zabela za kulturo in teorijo se podeljuje za izjemne dosežke s področja vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Namenjena je mednarodno delujočim kustosom, umetnostnim zgodovinarjem in teoretikom,[]

V dandanašnji Evropi morajo umetnostne institucije prepoznati svojo vlogo pri ustvarjanju in vzdrževanju zaščitnih struktur za umetnike in študente, da se ti lahko srečujejo, izmenjujejo,  razvijajo samoinženirane in[]

Sodobna umetnost pogosto opisuje bodočnost kot distopično, a poznamo veliko umetniških projektov, ki časa ne opisujejo, ampak se z njim stapljajo, v njem trajajo, se z njim razvijajo in tako na svoj način tudi soustvarjajo bodočnost.[]

Konferenca se posveča pojmovanju sodobne umetnosti in še posebej vprašanju, koliko je zmožna oblikovati ideje za bodočnost. Če je bil modernizem v veliki meri usmerjen v bodočnost, postmodernizem pa v preteklost, nas zanima, katera[]

V socialistični Jugoslaviji je bilo nekaj ključnih interpretacij koncepta sočasnosti razumljenih kot formativnih za konstrukcijo modela samoupravljanja in predvsem v kulturni sferi. V umetnostni praksi lahko tovrstne koncepte prepoznamo v[]

Kako naj ideje o nepopolnem in nenavadnem služijo pri razmišljanju o sodobni umetnosti, njeni časovnosti in naracijah? Kakšno je mesto intimnosti in kaj je merilo za formuliranje izrečenega in neizrečenega na platformah sodobne[]

Razprava izhaja iz izkušenj aktualnega Šanghajskega bienala z namenom obrambe bienalne umetnosti in globalizirane umetnosti, in sicer glede na to, kako predstavljata izkušnje partiklov, vključenih v globalne sinékdohe,[]

Soweto projekt: Družbeno angažirana akcija v realnih razmerah ustvarja nov, k ljudem usmerjen slovar. Participatorna praksa v akciji za izgradnjo prihodnosti, polne upanja, proti neoliberalni sedanjosti.

Globalizem – fin de siècle - globalni muzej – globalni diskurz – globalna umetnost? Je to odpravljeno, obljuba prihodnjih, svetlejših dni? Toda, kot nas vedno znova opomni filozof Louis Althusser, prihodnost traja[]

Namesto singularnega razmišljanja si lahko zamislimo mnoštvo skupnih prihodnosti in pluriverzalno znanje – ne glede na to, kako progresivno globalna naj bi ta singularnost postala. Dozdevno realni, splošno sprejeti izrazi[]

Fokianaki preučuje, kako se institucionalne in kuratorske prakse odzivajo na aktualne gospodarske in družbenopolitične spremembe na Zahodu, tudi na premik liberalnih demokracij k temu, kar je Nicos Poulantzas imenoval avtoritarni statizem.[]

Predstavitev tematskega bloka nove številke revije Šum z naslovom »/…/ se je postopno izoblikovala zamisel o “sodobni umetnosti“«, ki se osredotoča na vzpostavljanje pojma sodobne umetnosti v slovenskem[]

Predavanje je bila del otvoritvenega programa ob razstavi Mesta trajnosti. Paviljoni, manifesti in kripte. []

Danes se spomenike, povezane s 1. svetovno vojno, ki so nastali v medvojni Jugoslaviji, praviloma obravnava ločeno, v okvirih držav naslednic. Simpozij bo poskušal predstaviti čim bolj celovito sliko te produkcije in zarisati njene skupne[]

Danes se spomenike, povezane s 1. svetovno vojno, ki so nastali v medvojni Jugoslaviji, praviloma obravnava ločeno, v okvirih držav naslednic. Simpozij bo poskušal predstaviti čim bolj celovito sliko te produkcije in zarisati njene skupne[]

Danes se spomenike, povezane s 1. svetovno vojno, ki so nastali v medvojni Jugoslaviji, praviloma obravnava ločeno, v okvirih držav naslednic. Simpozij bo poskušal predstaviti čim bolj celovito sliko te produkcije in zarisati njene skupne[]

Danes se spomenike, povezane s 1. svetovno vojno, ki so nastali v medvojni Jugoslaviji, praviloma obravnava ločeno, v okvirih držav naslednic. Simpozij bo poskušal predstaviti čim bolj celovito sliko te produkcije in zarisati njene skupne[]