Umetnostna praksa Arjana Pregla se širi v socialni prostor in pri tem izrablja in kritično reflektira različne medije, ki so ji na voljo. Pregl razmišlja o svoji vlogi v družbi in s svojim delom razvija kritične, politične in odporniške strategije. Na področju slikarstva gradi odprto, notranje protislovno, heteronomno in večplastno strukturo, ki temelji na medsebojni napetosti vizualnih, včasih pa tudi tekstualnih in konceptualnih fragmentov. Tako so tudi pri slikah Petminutna revolucija možnosti tehnične produkcije in manipulacije podobe močno vplivale na strukturo slike. Struktura slikovnega polja temelji na fotografskih modelih dveh formalno in ideološko nasprotno pozicioniranih javnih obeležij Draga Tršarja, s katerih je Pregl odstranil spomenika, na njuno mesto pa postavil ustrezno povečano dekorativno hobi skulpturo. S tem tehnična reprodukcija ni izključila ročnega dela, slike nastajajo s tradicionalnimi tehnikami svinčnika in olja na platnu, vendar sta se v novem kontekstu pomen in vloga teh postopkov precej spremenila. Zamenjava čustveno in polemično intenzivno nasičenih spomenikov z banalnimi abstraktnimi barvitimi gmotami iz fimo mase kritično in ironično povzema estetski relativizem in politični revizionizem časa in prostora, v katerem živimo.
