Video Sanjaj, da se spomniš pozabljenih misli je nastal kot del širšega projekta Lucidne sanje (Lucid Dream, HIAP open studio, Cable Factory, Helsinki, 2012), v katerem se je Meta Grgurevič posvetila napetosti med idejo, tj. neko genialno zamislijo, in realnostjo, ki ji pogosto nasprotuje. Pri tem se ni omejila le na starodavno nasprotje med ideali in realnostjo; konceptualno jedro projekta je preudarek o nekem hipotetičnem prostoru (ali kar državi), ki je izpostavljen realnosti, obenem pa ostaja avtonomen. V projekt vključena dela sta navdahnili dve ključni osebnosti s področja znanosti in umetnosti: Nikola Tesla in Vladimir Tatlin. Oba sta s svojim delom želela izboljšati svet, a se je njun idealizem razbil ob steni realnosti, njune nekdaj močne in vsaj navidezno uresničljive zamisli pa so se zapisale v zgodovino nemogočega.
Sanjaj, da se spomniš pozabljenih misli je nekakšen kontrapunkt omenjenim delom. Njegova najmočnejša narativna sestavina je govor Charlieja Chaplina v vlogi velikega diktatorja Adenoida Hynkla. Video poudarja utopične konotacije drugih del (na katere nakazujejo reference na Teslo in Tatlina) in obenem povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost tako po estetski kot vsebinski plati. Kljub navidezno idealističnemu sporočilu pa video zaznamuje določena ambivalentnost - poslušamo Chaplina, ki je med prvimi neprikrito napadel nacizem, in hkrati vzhičenega diktatorja, ki so ga oblikovale okoliščine ne tako zelo različne od današnjih.
