Sanela Jahić je intermedijska umetnica, ki gradi vizualno in tehnološko podprte kinetične objekte in naprave. S tehnološkimi orodji problematizira družbo in posameznike v njej. V svoji novejši produkciji postavlja raziskovanje kompleksnih odnosov med tehnologijo in družbo ter posamezniki in njihovo identiteto neposredno v kontekst kritike kapitalističnih produkcijskih odnosov. Njena umetniška praksa pogosto vključuje sodelovanje s strokovnjaki za strojništvo, avtomatizacijo, programsko opremo in elektroniko. Razstava spada v serijo Prepih, s katero predstavljamo mlajše umetnike in sveže ideje.
Razstava bo predstavila povzetek umetničinega nedavnega intenzivno produktivnega obdobja in njen izvirni novi način preciznega združevanja izvedbene mehanike z delavsko problematiko, tj. tematskih stalnic sodobne umetnosti, ki redko prideta skupaj. Čeprav se vsaj že od ugotovitev antropologa Marcela Maussa, znanih iz eseja »Telesne tehnike« (1934), ne moremo več izogibati obravnavi in rabi teles kot strojev ter s tem povezanim problemom konstrukcije, manipulacije in družbene določenosti rab telesa oziroma človeka, se še vedno nismo preveč oddaljili od dihotomnega razločevanja človekovega duha od telesnega (u)stroja. Avtorica v svojih delih opozarja na dejstvo, da civilizacija temelji na ideji spreminjanja in nadziranja, pri čemer avtomatizacija in robotizacija delovnega procesa še ne pomeni osvoboditve, temveč prej začetek nekega novega obvladovanja.
