Razstava Koreografske izjave je del razstavnega programa Začasnega slovenskega plesnega arhiva v okviru serije Prepih. Razstava v proces dokumentacije in arhiviranja uvaja tisto obliko ravnanja s časom v plesnem delu, ki inventarizira posamezne faze aktualnega koreografskega procesa in njegove razvojne logike.
Temelje svojega dela v Koreografskih izjavah predstavlja Snježana Premuš. Naslovila jih je Fizične manifestacije: telo kot arhiv. Telo kot zaloga. Ne samo tisto, kar je telesu razvidno, uporabno, razpoložljivo, ampak tudi tisto, kar je v njem založeno: potencialno, neudejanjeno, latentno.
Telo kot zaloga. To utegne pomeniti nerazpoznane, nerazvidne, zakrite, založene, mirujoče, a vendarle razpoložljive psiho-fizične možnosti, ki so sedimentirane v individualnih telesnih specifikah, hkrati pa tudi katalogizirano kinetično skladišče: fundus razvidnih gibalnih figuralik, stilov, vedenj in dejanj, s katerimi se telo zapolni v obdobju socializacijskih procesov, šolanja in ne nazadnje ideološkega treninga. Oba pomena tega arhiva se manifestirata materialno, telesno, vendar sta drug do drugega izključevalna. Različne poti k izključitvam in ravnovesjem telesnih nahajališč, uresničenih v opusu in praksah Snježane Premuš, so tokrat predmet sodelovanja z Rokom Vevarjem in osvetljujejo specifično fazo njunega srečevanja in dela med letoma 2016 in 2018. Njun namen je izostriti plesno teorijo in prakso v intenzivnem skupnem studijskem delu.
Del procesa Fizičnih manifestacij se bo v okviru Koreografskih izjav pretvoril v format razstave, v katero bodo vključeni obstoječi dokumenti koreografskega dela: pristopov, ki so sicer najprej shranjeni v telesih plesnih delavcev in šele nato razpoložljivi v obliki različnih medijev.
Telo kot arhiv je tema, ki neposredno vznika iz takšnega načina dela in se ukvarja z različnimi načini dokumentiranja. V ospredje postavlja skrito kontinuiteto koreografskega dela ter pomen razkrivanja nezaznavnih telesnih procesov. V času razstave se bodo procesi in podobe tudi sproti nalagali v razstavni prostor z dokumentiranjem dogodkov: koreografskih delavnic, predavanj, pogovorov, ki bodo skupaj z razpoložljivim gradivom tvorili Koreografske izjave. Delo kot način akumulacije in dokumentacije izkustvenih gradiv.
